Ukrajinsko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradnem odzivu zavrnilo videoposnetek, ki ga je objavila Ruska federacija kot dokaz za domnevni ukrajinski napad z brezpilotnimi letali na rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Tiskovni predstavnik ministrstva Georgij Tihi je ruske navedbe označil za nesmiselne in dodal, da posnetek ne predstavlja verodostojnega dokaza o vpletenosti Kijeva. Moskva je pred tem objavila gradivo, ki naj bi prikazovalo sestrelitev drona nad eno od predsedniških lokacij, kar ruska stran interpretira kot poskus atentata oziroma neposreden napad na državni vrh. Incident se dogaja v času zaostrenih razmer, ko obe strani krepita uporabo tehnologije brezpilotnih letal za napade na strateško infrastrukturo. Kijev vztraja, da so ruske trditve del širše propagandne strategije, s katero želi Kremelj upravičiti nadaljnjo vojaško agresijo in stopnjevanje napadov na ukrajinsko civilno prebivalstvo. Rusko obrambno ministrstvo po drugi strani trdi, da so bili ukrajinski droni pravočasno nevtralizirani s sistemi elektronskega bojevanja in protizračne obrambe, pri čemer naj bi se dogodek zgodil že v začetku tedna. Napetosti med državama se odražajo tudi v mednarodni diplomaciji, kjer se Rusija trudi prikazati kot žrtev terorističnih metod, medtem ko Ukrajina s podporo zahodnih zaveznic opozarja na stalne ruske kršitve mednarodnega prava. Ta informacijska vojna glede incidentov z droni je postala stalnica v konfliktu, saj nobena stran ne popušča pri svoji interpretaciji dogodkov na terenu.

Moskva je v ponedeljek, 29. decembra 2025, obtožila Kijev, da je s 91 droni izvedel napad na predsedniško rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju, ki leži v regiji Novgorod približno 400 kilometrov od ruske prestolnice. Po poročanju ruskih virov je bila tarča napada ena izmed Putinovih najljubših in najbolj varovanih nepremičnin, ki se razteza na 250 hektarjih ob jezeru. Kljub trditvam Moskve je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski navedbe o napadu označil za neresnične, vendar pa takšni dogodki dodatno zapletajo že tako negotova diplomatska prizadevanja za rešitev konflikta. Nepremičnina, ki jo je leta 2021 razkrila protikorupcijska fundacija pokojnega Alekseja Navalnega, vključuje luksuzne objekte, kot sta cerkev in termalni kompleks, hkrati pa je močno utrjena z vojaško infrastrukturo. Poročila navajajo, da so na posestvu nameščeni protiletalski sistemi in vsaj dvanajst raketnih stolpov, ki so namenjeni varovanju predsednika in njegove družine. Incident se je zgodil v času, ko sta obe strani v preteklosti že poročali o povečanem številu napadov z droni na energetsko in strateško infrastrukturo globoko znotraj meja obeh držav.